NAZAJ K NARAVI

Pogosto pozabimo, da smo narava.
Narava ni nekaj ločenega od nas.
Ko torej rečemo, da smo izgubili povezavo z naravo,
smo izgubili povezavo s seboj.

Andy Goldsworthy

Narava kot umetniški vir.

Kako v urbanem kontekstu vzpostaviti stik z naravo, z naravnim, s svojim izvorom, s svojo avtentičnostjo? Kako vzpostaviti umetniško delo izven običajnih sodobno-plesnih konceptov? Nam to narekujejo pogoji dela ali naš notranji vzgib ali klic po spremembi?

Ali lahko vzpostavljamo nov način soočanja in ustvarjanja sodobne plesne umetnosti? Posadimo "seme" z namero trajnostnih učinkov, razvijamo idejo izkustvenega doživljanja in ponujamo nove performativne prakse, ekološke formate, raziskujemo doživljanje prvinskih avtentičnih krajin. Skupaj?

Idejo narave koristimo v pomenu izvornosti in avtentičnosti. S pomočjo subtilnega pristopa in performativnosti, ki zmeraj išče nove formate, ozaveščamo o pomenu narave kot tudi o spektru ekoloških tem in našega odnosa do narave.

Rousseau je pisal, da je naravno stanje zgolj teoretska projekcija, ki služi premisleku o tem, na kakšen način oziroma v katerih pogledih je civilizirano stanje patološko in nikakor ne more biti vodilo političnega ali etičnega programa. Vrnitev v naravno stanje ni mogoča (če je tako stanje sploh obstajalo), verjetno pa tudi nezaželena. Civilizacija naposled tudi za Rousseauja ni zgolj in samo anomalija človekove narave, temveč tudi njen funkcionalni produkt.

Kako vzpostavljati občutje naravnega stanja in organskega zlitja? In se hkrati ne ujeti v artificielno naravo umetniške – festivalske doktrine?

Tako kot se umetnik oddaljuje in se velikokrat postavlja v nek drug prostor, se zdi, da je celovitost kot absolutna enotnost človeka z naravo morda le projekcija človeka. Živimo v urbanih okoljih in za tovrstne vsebine in uresničene ideale je za družbo narava zgolj nek ideal, povezan z željo biti v stiku z naravo.

Narava vselej zavzema mesto, kamor se je potrebno vrniti. Ideal, s katerim se je potrebno zliti. Prvina, ki ima neizmerne estetske kapacitete in vsebujoč kreativni potencial. Tako kot umetnost.

Ponuja možnost, da se z njo povežemo, jo začutimo.

Mojca Kasjak, umetniška in programska vodja